Eho

By Tanja Matijašević

Eho je poetična in pripovedovalska platforma na kateri avtorice in avtorji prebirajo lastno poezijo in prozi, da jo lahko vi poslušate kadarkoli, kjerkoli ste nakonektani na podkast.

zvočna obdelava:
EHO, Tanja Matijašević

Listen on Spotify Send voice message

Available on

Report content on Spotify

Pino Pograjc - Izbruhek XVI, Naj nihče ne spi, Palestina

EhoOct 31, 2023

00:00

04:37

Pino Pograjc - Izbruhek XVI, Naj nihče ne spi, Palestina

Pino Pograjc, študent anglistike in primerjalne književnosti na magistrski stopnji na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rojen leta 1997, odraščal je v Kamniku, kjer je na tekmovanjih v slam poeziji prvič bral svoje pesmi pred občinstvom in nekajkrat zmagal. Leta 2022 je postal del selekcijske ekipe za Festival LGBT Filma v Ljubljani. Istega leta je založba Črna skrinjica izdala njegov pesniški prvenec Trgetanje, za katerega je dobil nagrado za najboljši literarni prvenec, ki se podeli v sklopu Slovenskega knjižnega sejma. Leta 2023 se je pridružil mednarodnemu pesniškemu projektu POT-VOT (Poezija sodobnosti – glasovi prihodnosti), s katerim bodo sodobni pesnice in pesniki obiskovali srednje šole. Njegova pesem »burleska« je bila za zbornik Rukopisi prevedena v srbščino. Lidija Dimkovska je izbor njegovih pesmi prevedla v makedonščino za platformo Blesok. Anamarija Šporčič je njegovo poezijo vključila v svoje predavanje o slovenski LGBT+ literaturi na St. Mary's College of Maryland.Dr. Borut Škodlar ga je septembra 2023 povabil kot govorca na mednarodni konferenci Contemplative Traditions and Psychotherapy, kjer je v pogovoru s z dr. Škodlarjem govoril o poeziji kot načinu osmišljanja psihotičnih izkušenj.

Oct 31, 202304:37

Sara Fabjan - Zaroletano

Fabjan, Sara. Zaroletano. Ljubljana, LUD Literatura 2023.

Telesa in drugi časovni stroji

Naš inštitut

Ponavljanja

Pesmi so izseki iz podkasta Literarni glasovi.

Leta 1992 rojena magistrica kognitivnih znanosti in doktorska študentka psihologije poezijo že vrsto let objavlja v različnih literarnih revijah. Priporočam njen pesniški prvenec Zaroletano.

Oct 08, 202303:55

Pia Prezelj - Težka voda (odlomek)

Pia Prezelj (1995) je pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo. Za svoje novinarsko delo je kot debitantka leta prejela nagrado pes čuvaj/watchdog 2022, ki jo podarja Društvo novinarjev Slovenije. Leta 2018 je izšel njen prevod kratkoprozne zbirke Priročnik za čistilke Lucie Berlin (Cankarjeva založba). Roman Težka voda je njen literarni prvenec.

Prezelj, Pia. Težka voda. Novo mesto : Goga, 2023.

V svetu, ki ga naseljujejo Ida, Marta, Tone in Lojze, na vrtovih gnijejo paradižniki, na nočnih omaricah ždijo nagačeni zajci, krave pa je treba slej kot prej ustreliti med oči. Nič čudnega, če na blatni zemlji komu usodno spodrsne ali pa mu glavo spešta kakšno drevo; Gospod vendarle daje in jemlje, povrh vsega pa še odpušča.
V romanu Težka voda, svojstveni anatomiji krivde, ki prelamlja s tradicijo slovenske povesti, se drobci iz življenja starejše protagonistke Ide med posledicami zamolčane preteklosti in neizživete prihodnosti postopoma sestavljajo v okrušeno celoto. Ta v ekspresivnem, dovršenem slogu razkriva predvsem bridko resnico o prepletenosti življenj znotraj manjše vaške skupnosti, kjer se vse zdi na dlani, pa vendar skrivnost rojeva nove skrivnosti. (Maja Šučur)

Oct 08, 202301:31

Vesna Liponik - Roko razje

Vesna Liponik je pesnica rojena v decembru,

kakopak, kot vse legendice tega sveta. Njena

zbirko Roko razje Škuc (Zbirka Lambda), 2019

je nujno čtivo za vse ljubitelje_ice

poezije.

Jun 03, 202102:11

Ivana Maksić - Vakcina Ujedinjenih Arapskih Emirata

Ivana Maksić (1984) autorka je knjiga poezije:

Kćeri zar ne vidiš da gorim (2020),

La mia paura di essere schiava (2014),

Izvan komunikacije (2013),

O telo tvori me (2011).

Piše poeziju, crtice i eseje. Prevodi i predaje engleski jezik.

KĆERI, ZAR NE VIDIŠ DA GORIM

tog dana, evo, ginu konji
svi jahači moji kroz maglu, kopljima

kroz vodu, krv, šumu, vatru,
vatra, vatro, gorim, rekli su

ivana, rekli su, ona, ta, žena, ja
na ivici, do kraja, uvek kroz tajne

vira, vihora, čizme su stradale,
talas je pucao, nikada, znaš,

goniči robova iz prošlog života
nisu ustuknuli, kćeri, vatra,

plamičci se kotrljaju, plivaj,
idi dalje od mene, preplivaj

svе bure, budi leden grumen uglja,
budi nevidljivi dijamant,

samo ne vuci prtljage incestuoznih
sinova za sobom, ne govori mnogo,

preobrazi se, preobrati, stišaj sve

ne i vatru, vatrom budi, gori, ne traži
merdevine, izbegavaj sahrane, ne nosi

cipele, dalje od svake bolesničke sobe,
ne obaziri se na moral,

ti, daleki prijatelju,

ne nosi belo, nemoj, nikada,
kao prkos ostani, hrid, cvet nara

ne maši nikome, ni meni, ni izdaleka,
ne maši, preziri rastanke,

ne pružaj šake pri pozdravu,
ne uzgajaj metak u dlanu,

ne lomi strele, neka ih, u mesu,
drugi ih ne vide

ne grli kad ostavljaš
drugi ne vide

ne osmišljavaj odlaske i boli
drugi ne vide

kćeri, vatro, moja nisi, beži
samo nestani, drugi ne vide,

samo nestani

May 31, 202104:44

Tom Veber - Molitev in druge pesmi

Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik. Kot igralec/plesalec je nastopal v gledališču Glej, PTL-ju, Kino Šiška, Klubu Tiffany in v English student theatre. Kot pevec je sodeloval s pevskimi zbori Sankofa, Beegesus, APZ Maribor, APZ Tone Tomšič. Poezijo objavlja v Poetikonu, Dialogih, Mentorju, Literaturi in Apokalipsi. Sodeluje na pesniških slamih in gostuje po Sloveniji s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne. Je zmagovalec Pesniške olimpijade 2018, uvrstil pa se je tudi v finale Pesniškega turnirja 2019. Je prejemnik štipendije za perspektivnega ustvarjalca na področju leposlovja pri Javni agenciji za knjigo 2019. Njegove pesmi so bili objavljene na Hrvaškem, Madžarskem, v Grčiji, Afriki, Rusiji in na Kitajskem. V sklopu festivala Slovenski dnevi knjige je organiziral enega izmed prvih LGBT literarnih večerov v Mariboru z naslovom Mlada slovenska lezbična in gejevska literatura s Suzano Tratnik. Izdal je pesniško zbirko Točka preloma (2019). V letu 2019 je postavil razstave Brstenje, Stičišča in Visok polet s teboj, kjer se je ukvarjal s prostorsko postavitvijo poezije. Je urednih spletne platforme Stigma.

May 27, 202106:06

Snježana Vračar Mihelač - Ljubavni registar

SNJEŽANA VRAČAR MIHELAČ

se je rodila v Pulju, poleg tega pa je študirala in živela v Zagrebu, na Plitviških jezerih in v Ljubljani. Urejala je revije, piše marketinške tekste, avtorska besedila in prevaja. Pesmi je objavljala v zinu Pošast, na portalu Strane, Kvaka, reviji Fantom slobode, v okviru literarnih delavnic, ki jih je organiziral SKC Danilo Kiš iz Ljubljane in pod mentorstvom Lidije Dimkovske, so bila njena dela objavljena v večjezičnem jeziku zbirka Biće bolje / Bo že. Rokopis Visoke vode je pohvalil ocenjevalni odbor literarne nagrade Drago Gervais za leto 2019, v okviru foruma Literarni petek in natečaja Zagreb - Beseda in slika pa je bila nagrajena njena kratka zgodba Trepta.

Acqua alta

Sporo umiranje, Zemljovid mladosti

Apr 28, 202109:12

Petra Koršič - Travnik

Petra Koršič, pesnica, literarna kritičarka, urednica, lektorica, avtorica pogovorno-bralnega cikla Na pesniškem tandemu, ki ga četrto leto izvaja v Trubarjevi hiši literature, dvanajsto leto pa Literaturo v živo, ki jo je zasnovala pri LUD Literatura (antolo-gijska branja Prevod na oknu, Kritika do nacga, Zaodrje na odru, sinergijski cikel Ad hoc glasbena improvizacija in slika interpre-tirata poezijo ter Razpravljanja). Piše poezijo, ki jo objavlja v literarnih revijah in na nacionalnem radiu. Bila je finalistka Pesniškega turnirja 2013, v zadnjih štirih letih gostja festivalov Lirikonfest, Brda contemporary music festival, Sanje v Medani, Mlade rime, Fare voci v Italiji. »Ustvarjati je zame dvigovati se nad partikularnost vsakdana in z odgovornostjo pisati prav o njem, danes in tu.

Kritike objavila tudi v reviji Literatura, Književnih listih, Čitalnici, Študjozu, razmišljanja v Mentorju, Življenju na dotik, Briškem časniku, na portalu Vrabec Anarhist. Uredila in lektorirala več leposlovnih knjig (LUD Literatura – zbirka Prišleki; LUD Šerpa; Cankarjeva založba; Mladinska knjiga; Založba Pivec), spisala recenzije oz. knjigi na pot (Marcellu Potoccu, Alešu Mustarju, Petri Zupančič, Petri Kolmančič, Alenki Jovanovski, Urošu Zupanu …).

Izdala je pesniški zbirki:

Furlanka je dvignila krilo, 2017

Bog z mano, 2019

Travnik

Žrtve smo, ne dokler mislimo in čutimo,

da smo, ampak dokler se polaščamo

privilegiranega položaja, tičimo, skrčeni

vase, in gradimo svoj mogočni ščit,

napuh. Kroglica smo, ki se vedno znova

izstreli in kroži po spiralni cevi, vzpenja se,

a sila lastne težnosti jo spet vrača na dno,

ko popusti vzvodna moč. Zrak veje zunaj,

a skozi cevi ne dospe. Vsak dotik

je le navidezen skozi steklene stene.

Vidimo in zaznavamo, vendar smo si

sami prikrajšali možnost, da bi doživeli

veter, ki podobno kakor kroglice v cevi

zunaj dviga liste s tal, da poletijo,

zaplešejo nad tlemi in se spet spuščajo.

Kako zadržati mehkobo, ko v dlaneh

pobožam tvoje oči in jih poljubljam

na veke, kako razširiti trenutek, ko

najina kazalca stiskata trepalnico in

čakava naključje, na kateri blazinici

bo ostala. Kako izpisati pričakovanje,

kdaj se bo med plesom tvoja dlan

spet usedla v mojo in bova tako letela

čez deželo žrtev, zbitih k tlom. Šele

ko zapišem, postane resnično. Šele

ko se zavem, da sem spet v ringu

s strahom, se osvobodim vloge.

Potem občutim, da v ušesih ne žvečim

pepela, ampak so moja usta prostor,

kjer leti in poseda metulj, ki ga boža

tvoj jezik – rad bi obletel travnik.

Odkar sem v sebi, je moje telo krog.

Apr 26, 202103:14

Tanja Matijašević - Osmga sušca

Tanja Matijašević je vsestranska Mona Lisa z brki brez dlake na jeziku. Večna borka, ki črpa iz svojih ruralno-delavski korenin in bo verjetno preveslala vsa področja po dolgem in počez, da bi našla način kako premikati družbo v smeri enakih možnosti za vse njene člane. Tale pesem je nastala in zaživela v obdobju performansov, ki so potekali v Cirkusarni Rog - DIY Kabaret: Feminizem ni šala.
Osmga Sušca
So se Anica, Vida pa Minka nabrale,
da b tkole po kofet,
u zoc kej pogledale,
mau pokramlale.
Blo je to leta tm mau po tem,
k je v Jugoslavij ratou problem,
as tabeu al trdeč,
a greš u cerku al sečt.
Je rekva ta prva:
»Tole ni trač,
da u Španij so punce
brez spodnh hvač,
na ulcah so pizde pa joške kazale,
možem nč ne kuhajo,
ne pucajo štale.«
»To ni bvo še nč«,
ja rekwa ta druga,
“novic je tut s severa,
ne sam iz juga.
Na Finskem gor so si šiht poiskale,
prebrale use bukle,
med seboj se kušvale.«
Je rekva ta treta,
daj bvo tut tko,
da so u Londonu eno ujel, k je upiva,
da ženska bi od zdj naprej rada voliva,
so jo strpal u keho
pa ni votva jest,
je rekva , ni hec:
»To je protest!«
Vse tri so zdaj tuhtale,
doug načrtvale,
kuga za hudiča jm je nardit,
na Slovenskem čjo ženske sam umožit.
Osmga sušca so se slekle nagé,
na rit napisale,
osebna posest.
Doug biciklirale,
do Vrhnške fare,
na rjuh pa z rdečo,
zakuga ta protest:
»Na bomo jh več pod kiklam držale,
za doto, Boga al, družbeni prou,
nismo sam kuharce, muze in mame,
nš gvas je je biu utišan,
zdj bo zazjou!
Nej bo za ženske,
kokr za desce,
od plač do voliša,
vse nej bo glih.
Nej pišejo, šraufajo,
fuzbal igrajo,
če nočjo rodit,
bodte sam tih! «
Tuko so jo šle,
aldje so mau zjal,
se zgražal, molil,
na konc jm dal prou.
So se Anica, Vida pa Minka nabrale,
leta dvataužent pa osmenajst.
Ta črn kufe so pile ob potic
nagwas se režale,
kuko daj bwo učas
enh trdh betic.
Ena j uženena,
ena j politk,
ena od nih lezba,
(mrbit sm ta jest)
za svoje pravice,
usak petk pa svetk
načrtuje protest.

Mar 10, 202102:49

Veronika Razpotnik - ne hodi po Janezu, Krekhaus

Veronika Razpotnik (1997) je po izobrazbi in spolni usmerjenosti bi-okemičarka. Že dolgo si želi napisati srečno pesem,

a ji do zdaj še ni uspelo. Poje v zboru, na urah solo petja ali pod tušem in v družbi mačk uživa bolj kot v družbi ljudi.

Veronika deluje, ustvarja se izraža tudi kot ena izmed psevdopoetov.

ne hodi po Janezu

za betonskimi stebri izginjajo
sprehajalci psov zaljubljenci in tekači
nekdo je ponoči upodobil moža s televizije
in mu narisal hitlerske brke
pada vlada
preberem pod mostom
in se vsakokrat oziram navzgor
pa ne vidim ničesar
razen ptičjih kakcev
ki se jim je treba občasno izogniti
nad menoj drdrajo vagoni
za katere si vsakokrat želim
da bi zgazili čim manj ljudi
prosim ne se fuknit pod vlak
pa čeprav so te oglobili
ker se nisi držal brkatih ukazov
in že pred tem nisi imel za najemnino
poleg napisa
Ne hodi čez progo
je smrtno nevarno
bi moralo pisati
¡No pasarán!
ampak ne
to na pločniku tečnari grafit
nesrečnega moža s televizije
ki očitno ne mara
biti pohojen

Mar 04, 202102:12

Nora Verde - Zadnje sklonište, ...

Naslovi pesmi: Zadnje sklonište, Pljačka, Moje prijateljice, Potrag za tvojim manama. bere: Nora Verde

Nora Verde (lit. pesvdonim) je pisateljica, pesnica, novinarka. Sodeluje z vrsto hrvaških in regionalnih medijev in portalov, ki se ukvarjajo s feminizmom, neodvisno kulturo, mediji in človekovimi pravicami. Živi in dela v Zagrebu. Njena prva samostojna prozna knjiga Posudi mi smajl (Posodi mi smajl) je izžla konec leta 2010 pri založbi Meandar. Njen drugi roman Do isteka zaliha (Do taprodaje zalog)pa leta 2013 pri založbi Sandorf in je prevedeno v slovenščino (Suzana Tratnik, Litera, 2016), njena poezija pa je bila objavljena v antologiji Brez besed ji sledim: sodobna evropska lezbična poezija (Škuc-Lambda, 2016). V omenjeni knjigi najdete tudi prevod pesmi Potraga za tvoj manama.

V slovenskem jeziku jo lahko berete tudi na portalu DISENZ.

Jan 29, 202104:37

Suzana Tratnik - Pontonski most (odlomek)

Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je sedem kratkroproznih zbirk, pet romanov, otroško slikanico, radijsko igro, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo in leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.

Odlomek je prebrala iz svojega zadnjega romana Pontonski most (2020).

glasbena podlaga: AlexisOrtizSofieldfrom Pixabay

Jan 06, 202102:49