Odstrta dediščina

Ko mladi poletne priložnosti za oddih in počitek od študijskih obveznosti raje zamenjajo za prostovoljno delo na eni od ohranjenih Idrijskih rudarskih hiš, zveni kot dober recept za poletje s pomenljivimi spomini. 

V šesti epizodi podcasta je Urša Mihevc gostila Joosta Nussyja, enega izmed prostovoljcev, ki je pomagal pri delih na nekdaj zapuščeni rudarski hiši Giser. V začetku poletja je namreč stekla mednarodna prostovoljska aktivnost pri projektu Mladi za rudarsko dediščino, ki smo ga pri Društvu Idrija 2020 pripravili ob podpori programa Evropska solidarnostna enota. Dvanajst mladih iz devetih evropskih držav je poprijelo za izziv in se lotilo tritedenskega dela na nekdaj zapuščeni rudarski hiši Giser, kjer so se skozi delo spoznavali s številnimi veščinami ki so jih v preteklosti za preživetje potrebovale rudarske družine.

Joost prihaja iz Groningena na Nizozemskem, kjer je študiral kulturno geografijo. Že od nekdaj ga zanima, kako so kulture razporejene po prostoru, povezanost prostora in identitete ter kako si ljudje zamišljajo prostor. Joost si namreč v prihodnosti želi postati strokovnjak za dediščino in ravno ta želja ga je v letošnjem poletju pripeljala v Idrijo.

Podcast je potekal v angleškem jeziku.

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

Tokrat smo v okviru podcasta Odstrta dediščina obiskali Trbovlje. Urša Mihevc se je pogovarjala  z mag. Špelo Pavli Perko, direktorico Delavskega doma Trbovlje, ki v zadnjih letih postaja ena vodilnih organizacij v Sloveniji na področju novih medijev in sodobnih pogledov na (industrijsko) dediščino.

Delavski dom Trbovlje je v zadnjih letih pomembno zaznamoval največje mesto v Zasavju, kjer je še donedavna premogovnik bil največji zaposlovalec. Po večjih težavah, ki jih je predvsem na področju zaposlovanja doživelo celotno Zasavje, pa je ravno Delavski dom Trbovlje poleg podjetja Dewesoft in pospeševalnika Katapult izrazito spremenil podobo mesta. Špela Pavli Perko je na na direktorskem mestu nasledila mag. Zorana Pozniča, kasnejšega ministra za kulturo, ki je gostoval tudi v naši zadnji številki revije TBI.

S sogovornico Špelo Pavli Perko smo govorili o virtualnem muzeju rudarstva, 4. dritlu, ki predstavlja nadgradnjo tradicionalnega obiska rudnika. V okviru Delavskega doma Trbovlje ravno tako poteka vsakoleten odmeven novomedijski festival Speculum Artium, ki odkriva nove pristope na preseku tehnologije in umetnosti, in ga lahko primerjamo z odmevno Ars Electronico v avstrijskem Linzu.

V tokratnem podcastu pa prisluhnite tudi o tem, zakaj so mladi pomembni za prihodnost kulturne dediščine. V Delavskem domu Trbovlje to nenazadnje dosegajo tudi skozi Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, kjer sodelujejo z MMC Kibla (Maribor) in društvom Pina (Koper). Kakor poudarja Špela Pavli Perko: »Industrijska kultura tako ohranja pozitivno sintagmo lokalne skupnosti kot skupka iznajdljivih na tehnologijo povezanih ljudi. In to je tradicija, ki sega 200 let nazaj v zgodovino. V 21. stoletju jo lahko pokažemo mladim na bolj sodoben način.«

Vabljeni k poslušanje celotne nove epizode na spodnji povezavi, na naš podcast pa se lahko naročite tudi v vašem najljubšem odjemalcu, kar pomeni, da boste dobili novo epizodo že takoj ob izidu!

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

V okviru našega podcasta Odstrta dediščina se tokrat odpravljamo v kraje, ki so znani po burji, kamnu in hribih. Urša Mihevc se je tokrat pogovarjala z Navo Vardjan, direktorico Zavoda Dobra pot, ki odkriva nove smeri in poti kulturne dediščine v Brkinih in na Krasu. V krajšem pogovoru spoznajte, zakaj se delo z mladimi splača tudi na podeželju.

Zavod Dobra pot sodi med nevladne organizacije, ki se skozi številne programe, delavnice, mednarodne projekte, tabore in mladinske izmenjave vestno in predano ukvarja z razvojem in ohranjanjem dediščine na območju slikovite pokrajine Brkinov. Ob zavedanju pomembnosti dediščine želijo skozi raznovrstne aktivnosti spodbujati vrednote, ki jih lahko spoznavamo skozi dediščino, ter pokazati, zakaj je življenje na podeželju priložnost tudi za mlade.

V tokratni epizodi podcasta spoznajte, kaj je bilo tisto, kar je pretehtalo, da je Nava Vardjan pred leti s še nekaj pogumnimi posamezniki ustanovila zavod. Kot boste spoznali tudi v pogovoru, ugotavlja, da je dediščina ogromna in (še) neizkoriščena priložnost, saj ima potencial v turizmu, ozaveščanju mladih in je pomembno vezivo med generacijami.

V nadaljevanju pogovora boste izvedeli več o samih Brkinih – kaj je specifično za to hribovito pokrajino med Notranjsko in Krasom. Odgovarja tudi na dilemo – spadajo Brkinci pod Primorsko, Notranjsko, bolj na Kras, ali pa ostajajo »zgolj« Brkinci?

Še posebej pa Nava Vardjan izpostavlja pomen mladih za ohranjanje kulturne dediščine. Prisluhnite pogovoru in spoznajte, kako v zavodu nagovarjajo mlade, kakšne aktivnosti organizirajo za njih. Mladi namreč tudi na območju Brkinov zapuščajo podeželje in se selijo v večja mesta, kjer je več blišča in morebitnih priložnosti za delo. Z Navo Vardjan tako ugotavljamo, kako obrniti ta trend v bolj pozitivno smer, tudi z vključevanjem ranljivih skupin, med njimi starejših. Velikokrat pa je do tja dolga pot, ki pa jo je zavod Dobra pot že dodobra odkril.

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

V drugi epizodi našega podcasta Odstrta dediščina, v katerem se z gosti pogovarjamo o potencialih kulturne dediščine, smo tokrat gostili arhitektko Marušo Zorec, profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodjo biroja ARREA arhitektura. Sodelovala je pri več pomembnih projektih prenov stavb z izjemno kulturno vrednostjo. Med drugim je za prenovo Grajske pristave v Ormožu skupaj s kolegi prejela nagrado Prešernovega sklada, z mednarodno nagrado Piranesi pa je bila nagrajena za prenovo Plečnikove hiše v Trnovem.

Prisluhnite o tem, kako pristopiti k obnovi stavbne dediščine ter kakšne so prednosti in slabosti prenove starih objektov.  

------------

Podcast je nastal v okviru Erasmus+ projekta COMM.ON HERITAGE. Community Manager for Inclusive Development of Vulnerable Areas based On Heritage.

V prvi oddaji podcasta Odstrta dediščina se nam je pridružila Marjutka Hafner, direktorica Urada za UNESCO. 
V pogovoru, ki sta ga vodila Matevž Šlabnik in Urša Mihevc, smo govorili o pozitivnih in negativnih posledicah uvrstitve na UNESCO seznam svetovne dediščine, COVID-19 epidemiji in prihodnosti dediščinskega sektorja.