V predbožičnem času po navadi posvečamo več pozornosti iskanju metafizičnega. Temu se nismo izognili niti v podcastu, kjer smo skušali več pozornosti nameniti premisleku o stanju demokracije v Sloveniji skozi temelje iskanja spoštovanja, razumevanja drugega in dialoga.

Ugotovimo lahko, da podobno kot pri osebnem odnosu, problem nastane, ko se nehamo poslušati. Žal dejstvo, da je komunikacija omejena na 140 znakov, ne pripomore k temu, da bi v resnici razumeli mnenje drugega. Danes je nepredstavljivo, da bi v časopisih lahko prebirali dopisovanja med Janezom Janšo in Slavojem Žižkom, kot se je to denimo dogajalo v začetku devetdesetih let.

Če je bistvo delovanja družbe v soočenju mnenj ter sta ostra debata in razprava v demokraciji nujno potrebni, pa opazimo, da do tega pravzaprav ne prihaja. Namesto tekmovanja idej, smo podvrženi tekmovanju Janša / ne-Janša. Celo do mej absurda, saj bi v tem trenutku lahko predsednik vlade postal Kim Džong-un, če bi le zagotovil 46 glasov poslancev.

Po mnenju dr. Urbana Vehovarja, gre razloge iskati v neodgovornih elitah, ki so izgubile sposobnost širšega razmisleka, kar se kaže tudi pri epidemiji: »Umanjka zmožnost sočutja. Ni nikakršne reakcije med strokovnjaki in političnimi elitami, ki bi dajala težo žalostnim statistikam.« … »Potencial, da se naučimo sočutja, v narodu imamo.« … »Demokratična tradicija bi lahko delovala le, če bi imeli elite, ki bi nastopale v smeri skupnega dobrega.«

Obenem pa je treba nastaviti ogledalo: »Ni težava v politikih, ki so nemoralni. Težava je v nas, ker jih ne kličemo na odgovornost ter se nam ti kot bumerang vračajo v dnevno politiko.« Prav tako preveč energije porabimo s tem, da nasedamo na debatah, ki so nepomembne in bodo že naslednji teden pozabljene: »Več tednov se ukvarjamo s tem, kaj, ali česa ne bo naredil Desus, namesto, da bi od vlade zahtevali, da bi sprejela ustrezne ukrepe, ki bi jih lahko vsi skupaj implementirali.« … »Do številke 46 je še daleč in je bolj verjetno, da bi prišlo do predčasnih volitev, kot bi se oblikovala druga vlada.«

V času, ko skozi polarizacijo zmanjšujemo vlogo posameznika v procesih odločanja, pa se je smotrno spomniti besed Franza Königa: »Če hočemo začeti dialog, se ne smemo odpovedati skrajni strogosti in veliki umski poštenosti. Predvsem moramo spoštovati sogovornika, njegovo osebnost in njegove misli. Če naj bližnjega ljubimo, ga moramo spoznati, razumeti in mu pokazati, da tega dogajanja ne jemljemo površno.«

Ustvarjalci podcasta Peto kolo vam želimo vesel in blagoslovljen božič.

Foto: Tomaž Skale

Ali je organizacija cepljenja tudi ideološko vprašanje?

Peto koloBy Peto koloMar 27, 2021