Sociološki podkast

V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Lev Centrih, soavtor (skupaj z dr. Polono Sitar) knjige »Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945–1991«. Knjiga je lani izšla pri Založbi Univerze na Primorskem.

Podkast smo posneli 7. marca 2024 v Pritličju. Z avtorjem se je pogovarjala dr. Majda Černič Istenič.

***

Integrirana kmečka ekonomija (IKE) je koncept, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih ter neagrarnih dejavnosti, in hkrati prenovljen pogled, saj v središče postavlja kmečkega človeka. Knjiga je razdeljena po uveljavljenih periodizacijah, ki za mejnike obdobij socialistične Slovenije postavljajo reforme in ukrepe, ki so prinesli globlje spremembe v družbenem in gospodarskem življenju. Poslužuje se različnih metodoloških prijemov, ki temeljijo na arhivskem in statističnem gradivu ter na ustni zgodovini. Na ta način knjiga ponuja svež pogled na slovensko podeželje v socializmu, v katerem v ospredje stopijo odzivi kmečkega človeka na agrarne politike in individualni mikrosvet kmeta. Izkaže se, da je obstoj IKE mogoče najti v vseh treh obravnavanih socialističnih obdobjih, čeprav ne v povsem istih oblikah in enakem obsegu. To dokazuje, da je kombiniranje agrarnih, neagrarnih ter tržno usmerjenih dejavnosti večstoletna značilnost kmečke ekonomije na Slovenskem, ki je prestala tudi izzive socialističnega sistema.

V prvi letošnji izdaji Sociološkega podkasta "Osebno" je gosta zasl. prof. dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Tanja Rener je v pogovoru za Sociološki podkast spregovorila o tem, kako so njeni starši pomembno vplivali na njeno študijsko pot in zakaj je bil profesor v raztrganih kavbojkah pika na i odločitvi, da se vpiše na študij sociologije. Govorila je tudi o prihodnosti sociologije, ki lahko preživi le kot kritična in javna sociologija, ki išče alternative, ter o svojem raziskovalnem in aktivističnem udejstvovanju. V pogovoru je razkrila tudi, zakaj jo zanikanje feminizma v politiki ne preseneča več ter zakaj Američanom privošči zmago Trumpa.

V pogovoru boste slišali tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko S Tanjo Rener se je pogovarjal Roman Kuhar.

Najnovejša knjiga Slavka Splichala Datafication of Public Opinion and the Public Sphere, ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini pod naslovom Upodatkovanje javnosti in mnenjske tehnologije, poudarja tesno povezanost med razvojem pojmov in razvojem stvari samih. Tri predstavljene faze konceptualizacije pojmov javnosti, publicitete, javnega mnenja in javne sfere namreč ustrezajo trem ključnim zgodovinskim obdobjem družbenega komuniciranja: Vzpon normativnega pojma javnega mnenja spremlja pojav moči »glasu ljudstva« v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Kriza teh normativnih pojmov pa sovpada s prvo kvantifikacijo in empirično redukcijo javnega mnenja (ki jo najbolje uteleša vzpon javnomnenjskih poizvedb in anket v 20. stoletju). Predstavitev tega prehoda, ki je bil analiziran že v prejšnjih Splichalovih delih, deluje v knjigi kot uvod v glavnino obravnave, ki se osredotoča na tretjo veliko zgodovinsko (in pojmovno) transformacijo javnosti, ki poteka danes z upodatkovanjem in algoritmizacijo komuniciranja. Ta obrat po eni strani pospešuje obstoječe zgodovinske trende kvantifikacije javnega mnenja, po drugi strani pa predstavlja tudi nekaj povsem novega in še ne videnega. Knjiga prikaže, kako so najbolj pereči problemi družbenega komuniciranja implicitno že zapisani v temeljna protislovja modernih družb, ki temeljijo na obljubi, da lahko tehnološke inovacije prispevajo k demokratizacije komuniciranja. To potovanje v preteklost pa služi tudi kot osnova za razmislek o prihodnjih perspektivah kritične teorije družbenega komuniciranja. Vzporednost med konceptualnim in družbeno zgodovinskim razvojem namreč nakazuje, da premislek kritičnih in normativnih vidikov pojmovanja javnosti igra pomembno vlogo tudi v aktualnih prizadevanjih za konkretno emancipacijo in demokratizacijo družbenega komuniciranja.

Z avtorjem knjige, akad. prof. dr. Slavkom Splichalom, se je pogovarjal dr. Jernej Kaluža.

Na okrogli mizi o starostni revščini sodelujejo: dr. Vesna Leskošek s Fakultete za Socialno delo UL, dr. Majda Černič Istenič z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in dr. Barbara Lužar s Slovenske filantropija. Okroglo mizo, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sodelovanju z Zavodom Opro, je povezoval Otto Gerdina.

***

V letu 2022 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,1 %, medtem ko je bila za starejše od 65 let kar 18,9 %. Te številke odražajo globlje družbene trende in zgodovinske razlike v življenjskih potekih različnih generacij. Korenine starostne revščine najdemo tako v preteklih življenjskih potekih posameznikov, ki jih lahko zaznamujejo dogodki kot so izguba službe, ločitev ali zdravstvene težave, kot v razslojenosti družbe in gospodarskem in političnem sistemu. V zadnjih desetletjih se pod vplivom neoliberalne ideologije revščino vse bolj označuje kot posameznikov, ne pa družbeni problem. Politike za zmanjševanje revščine, ki vse bolj poudarjajo vlogo posameznikovega vedenja in odločitev, ustvarjajo podobo revnih ljudi, ki bi lahko preprečili revščino, če bi se bolje odločali. S tem se odgovornost za reševanje revščine prenaša z državnih institucij na posameznike, kar povečuje družbene neenakosti. Na okrogli mizi smo se vprašali o strukturnih vzrokih revščine v starosti in razpravljali o vse bolj neoliberalnih politikah za zmanjševanje revščine. Prav tako smo obravnavali vprašanje, zakaj je stopnja tveganja revščine višja med ženskami in kako, da se med starimi moškimi povečuje.

V tokratnem sociološkem podkastu smo govorili o knjigi "Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti." Vlado Kotnik je knjigo izdala pri založbi Krtina, z avtorico pa se je pogovarjal Roman Kuhar.

***

V času, ko diskurzi in prakse, povezani s spoli in delanjem spolov, vse intenzivneje zavzemajo svoj prostor v širši družbi, se zdi, da znanstvene tematizacije pojava transspolnosti v slovenskem prostoru nekoliko zaostajajo, vsaj v primerjavi z mednarodno znanstveno produkcijo. Temu se zoperstavlja delo »Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti«, ki prinaša enega izmed prvih izjemno obsežnih vpogledov v trans(spol)nost.Delo, ki sestoji iz štirih obsežnejših vsebinskih sklopov – trans vednosti, trans zgodovin, trans teorij in trans medijev –, v osnovi zasleduje podrobnejši popis družbenozgodovinskih praks tematiziranja in konstituiranja pojava transspolnosti v različnih registrih. Prva dva dela vključujeta nepogrešljiv pregled delovanja zgodovinskih oblastnih režimov, od produkcije institucionalne vednosti o transspolnosti, ki se s svojimi učinki patologiziranja odklonov od spolnih in seksualnih norm še posebej tesno vpenja v produkcijo vednosti medicine, do seksologije, zlasti kot se je razvijala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tretji del prinaša podrobno obravnavo preteklih in sodobnih teoretskih orodij tako z vidika njihovih omejenih dometov v premislekih o transspolnosti kot tudi z vidika njihovih doprinosov h kasnejšemu formiranju transspolnih študij. V zadnjem delu avtorica ponudi podroben popis medijske in kulturne produkcije, povezane s transspolnostjo in spolno nenormativnostjo, ki prehodijo dolgo pot od molka in nevidnosti do senzacionalističnih upodobitev in nenazadnje, predvsem od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej, v kompleksnejše in realnejše upodobitve v literaturi in filmih ter na odrih in televiziji.Nedvomno gre za delo, ki je pomembno ne samo za področje transspolne vednosti, temveč – še posebej v luči diskusije družbene umeščenosti institucionalne produkcije vednosti – tudi za vednost kot tako. 

Zaslužna prof. dr. Maca Jogan je letos izdala knjigo »Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo«. O njej se je z avtorico pogovarjala Anja Zalta.

Knjiga prinaša natančen (in) kronološki pregled odnosov, idej in zapovedi, ki jih je Katoliška cerkev (Cerkev) (so)oblikovala v svoji želji po ohranitvi tistega njenega družbenega položaja in utrditvi tistega »tradicionalnega« družbenega reda, ki so ga ogrozile revolucije (bodisi francoska in kasneje oktobrska, ki sta, kot pravi avtorica v svojem uvodu, »sprožili širjenje upornosti podrejenih plasti in zmanjševanje zaupanja v pravilnost zakonov, ki so omogočali veliko družbeno neenakost«).

Monografijo v osnovi sestavljata dva dela. V prvem delu z naslovom »Katoliška cerkev in motnje 'naravnega reda'« avtorica predstavi in analizira ključne enciklike in njihov vpliv na družbeno klimo tistega časa. V drugem delu monografije avtorica predstavi in analizira dogajanje Cerkve na Slovenskem. Posebej lucidna in v našem prostoru še kako potrebna je analiza Cerkve in spolnega reda, kjer avtorica v posebnih podpoglavjih med drugim izpostavi problem povezave nove evangelizacije z oživljenim seksizmom, katoliški feminizem in nov svetovni etos, ter prevprašuje emancipacijo žensk. Avtorica pri tem sledi trendom interdisciplinarne metodologije, ki jih ne naglašuje zgolj sociologija religije, temveč tudi feministična teologija in religiologija.

Monografija Mace Jogan, nesporne avtoritete na področju sociologije in religiologije, je strokovno – znanstveno relevantna sociološka in religiološka študija ter obvezno branje za vse raziskovalke in raziskovalce religij(e) v Sloveniji, primerna pa je tudi kot študijsko gradivo za vse humanistične in družboslovne discipline, ki se z religijo tako ali drugače ukvarjajo. Opomni nas, da ni dovolj vprašanje, kaj vemo o religiji, temveč tudi, kako smo prišli do te vednosti. Pokaže, da je potrebno podvomiti v tradicionalne vire in metode, iz katerih črpajo religiološke in teološke študije, ter jih kritično dekonstruirati in rekonstruirati. Prav tako pokaže, da se je pri religioloških in teoloških študijah potrebno premakniti od univerzalnosti k partikularnosti, od abstrakcije h konkretnim dogodkom in fenomenom ter te nato postaviti v družbeno-zgodovinski kontekst, kar avtorica dosledno počne.

Uvodna okrogla miza letošnjega srečanja Slovenskega sociološkega društva je bila organizirana na temo staranja prebivalstva in dolgotrajne oskrbe.

Na okrogli mizi so sodelovali:

Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost;
Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance;
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS;
Vanda Hlaj, koordinatorka programa Starejši za starejše.

Okroglo mizo, ki jo je povezoval Otto Gerdina, smo organizirali v sodelovanju med Sekcijo za sociologijo časa SSD in zavodom Opro.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gost sociolog Miran Lavrič, redni profesor na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru.

Miran Lavrič je v pogovoru za Sociološki podkast spregovoril o tem, kako je od »ruralnega punkerja« in prve službe v marketingu postal redni profesor za sociologijo in se vmes spogledoval še z novodobništvom. Opozarja tudi na prepogosto prakso »govorjenja na pamet« v imenu znanosti ter pojasnjuje nekatere odmevne ugotovitve iz svojih raziskav o mladih v Sloveniji.

V pogovoru je razkril tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Miranom Lavričem se je pogovarjal Roman Kuhar.

Vabljeni_e k poslušanju!

Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru raziskovalnega projekta FIERCE, je bilo v ospredje postavljeno vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic. Že nekaj desetletij smo priča vse večjim težnjam po njihovem omejevanju. Ubranitev 55. člena ustave, ki opredeljuje pravico do abortusa, predstavlja ključni povezovalni moment raznolikih feminističnih prizadevanj v 90-ih letih. Porast sodobnih anti-feminističnih gibanj v Sloveniji in širše na drugi strani daje zagon množičnim protestom proti pravici do abortusa, istanbulski konvenciji, omejevanju spolne vzgoje v javnem izobraževalnem sistemu, ki nas opozarjajo na nesamoumevnost že izbojevanih pravic.

Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Mojca Pajnik, na pogovoru pa so sodelovale dr. Metka Mencin (FDV), Tea Hvala (sociologinja) in Tija Jakič (Inštitut 8. marec). Pogovor je povezoval dr. Roman Kuhar.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Maca Jogan, zaslužna profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede UL.

V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako je potekal študij sociologije na Filozofski fakulteti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kako se je kot znanstvenica spoprijemala z dvojnimi spolnimi merili v akademskem svetu, zakaj je svoj prvi dan v službi preživela v solzah, kako se je uprla funkcionalistični razlagi družbe in zakaj svoj današnji položaj na fakulteti razume kot priužitkarski status. Spregovorila je tudi o svoji življenjski izkušnji rojstva v nemškem taborišču in prebrala nekaj svojih pesmi. V pogovoru je razkrila, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Maco Jogan se je pogovarjal Roman Kuhar.

Tokratni sociološki podkast smo posneli na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se ob knjigi doc. dr. Tiborja Rutarja »Kapitalizem za realiste« (Capitalism for realists: Virtues and Vices of the Modern Economy), ki je lansko leto izšla pri založbi Routledge. O knjigi sta razpravljala izr. prof. dr. Miran Lavrič (FF UM) in doc. dr. Marko Hočevar (FDV UL), pogovor pa je povezovala Vanesa Korže.

Kaj sploh je (neoliberalni) kapitalizem in kako uničujoč je za življenja navadnih ljudi? Kako silovito naraščajo neenakosti v svetu in kako vplivajo na družbeno dobrobit? Kakšen je odnos med kapitalizmom in katastrofalnimi podnebnimi spremembami? Ali globalizacija omogoča razvoj revnih držav ali ga dodatno zavira? Knjiga ponuja poglobljene in večplastne odgovor na ta akutna in aktualna vprašanja – vprašanja, ki so jih z različnih vidikov in perspektiv osvetljili sodelujoči na dogodku.

Okroglo mizo so organizirali Oddelek za sociologijo FF UM, Študentski svet in Tutorji FF UM in Slovensko sociološko društvo.

Otroški voziček, ki ga uravnava pametni telefon? Aplikacija, ki staršem pove, kako biti starš? Pametne tehnologije, ki nadzorujejo vsak del družinskega življenja? To je realnost sodobnega otroštva in praks starševanja. V podkastu Slovenskega sociološkega društva smo tokrat gostili estonsko sociologinjo Andro Siibak, soavtorico knjige Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children’s Lives, ki opisuje odraščanje v upodatkovljenem vsakdanu. Andra Siibak s soavtorico Giovanne Mascheroni v knjigi pojasnjuje, kako digitalni mediji in z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, oblikujejo kontekste sodobnega odraščanja in prakse otrok. Ob zavedanju, da so si otroci in otroštva lahko zelo raznoliki ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Kaj vse to pomeni za sodobno družbo in odraščanje v njej, je Andre Siibak spregovorila v pogovoru z Urško Henigman. Podkast smo posneli v sodelovanju s Pritličjem.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Mateja Sedmak, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer vodi Inštitut za družboslovne študije.

V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako se je odločila za študij sociologije, zakaj so narodno mešane zakonske zveze postale tema njenega doktorata, spregovorila je tudi o multikulturalizmu in o neobstoječi integracijski politiki v Sloveniji, o svojem raziskovalnem delu in o dnevu, ko je dobila elektronsko sporočilo Evropske komisije, da je kot prva raziskovalka v Sloveniji na področju družboslovja pridobila koordinatorski projekt v okviru Horizonta 2020, vreden 2,8 milijona evrov.

V pogovoru je razkrila tudi, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot.

Z Matejo Sedmak se je pogovarjal Roman Kuhar. 

S sociološkim podkastom smo bili tokrat v gosteh na Filozofski fakulteti UL. V okviru Dnevov enakosti spolov smo posneli zanimivo okroglo mizo o etičnih in metodoloških dilemah raziskovanja seksualnosti in seksualnega dela.

V pogovoru so sodelovale_i:

• Živa Gornik, študentka UL FF
• Leja Markelj, doktorska študentka UL FF, raziskovalka na Mirovnem inštitutu
• Iztok Šori, raziskovalec in direktor Mirovnega inštituta

Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Oddelek za sociologijo UL FF).

Ob knjigi "Etnična diskriminacija: Strategije raziskovanja in merjenja" Veronike Bajt smo se pogovarjali:
• dr. Veronika Bajt, avtorica knjige
• dr. Neža Kogovšek Šalamon, ustavna sodnica
• Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti

Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Filozofska fakulteta).

***

Monografija Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije raziskovanja in merjenja« je bržkone najcelovitejša, v metodološkem smislu pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji o diskriminaciji na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije.Kakor koli je že načeta naša samopodoba o strpni in vključujoči družbi, je dejstvo, da jo podatki iz te monografije še dodatno zamajejo in zagotovo vzbudijo kakšen odziv v stilu: »Kako je to mogoče?«Monografija slovenski družbi nastavlja ogledalo, v njem pa ne prav lepo podobo nas samih. Kot družba se bomo morali soočiti z dejstvom, da na ulicah v Sloveniji še vedno ustavljajo osebe zgolj zato, ker so videti kot tujci, da je policija klicana v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant, da so ljudem na ulicah v obraz vržene psovke, naj gredo od koder so prišli, in da je naglavna ruta ali priimek na -ić še vedno podlaga za skoraj samodejno drugačno obravnavo. Vse te zgodbe so poznane in zahtevajo odziv. Zahtevajo odziv pristojnih organov in ustanov, ki svoje delovanje pogojujejo s predložitvijo v podatkih utemeljenih trditev o diskriminaciji (in jih s to monografijo dobivajo), in zahtevajo odziv vsakega od nas.