PODKAST ŽELIMLJE

Lina Drenik in Klara Paulič sta bivši dijakinji GImnazije Želimlje, ki ste se pred dobrimi štirimi leti odločili za študij razrednega pouka. Odgovarjata na vprašanja, ki jima jih zastavlja dijakinja 3. letnika, Tinkara Žukovec.  Če boste pozorno prisluhnili, boste dobili mnogo  odgovorov na vprašanja, ki si jih zastavljajo mladi preden sprejmejo končno odličitev. Lina pogovor zaključi z mislijio: "Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.” (1 Tes 5, 21).

Marina Ristić, socialna pedagoginja z mnogo delovnih izkušenj: od Unicefa, prostovoljnega dela, prakse v sirotišnici, delu v VIZ Višnja Gora, vzgojiteljica v Dijaškem domu Bežigrad. Svoje socialno pedagoško znanje  izpopolnjuje iz dneva v dan: supervizija in teorija izbire sta ji blizu. Zdi se kot da venomer išče nove in nove metode za delo z mladimi, ki jih prepozna kot starostno skupino s katero se najbolje ujame. Sicer pa je zelo dejavna v aktivih vzgojiteljev v dijaških domovih, organizira mednarodne konference socialnih pedagogov, je asistentka pri predmetu Osnove supervizije na Pedagoški fakulteti. Zase pravi, da jo zanima horizontala, ne  vertikala, da rada "šiva" in povezuje ljudi. Svojega dela ne opravlja zaradi denarja, temveč zaradi smisla, ki ga s svojim delovanjem daje mnogim in s tem dela lepši in svetlejši svet. V podkastu lahko prisluhnete katere so tiste vrline in kompetence socialnega pedagoga, ki ga ločujejo od njemu podobnih profilov: specialnih pedagogov, psihologov, socialnih delavcev ...  Opomba: Se opravičujem za slab zvok. Se zahvaljujem Jakobu Čuku, ki ga je poskusil izboljšati do te mere, da je malo bolj poslušljiv. 

Dr. Damir Grguraš odgovori na vprašanje kdo in kaj je strojnik. Razgovori se o študiju strojništva, o smereh in področjih, ki so na voljo bodočim študentom. Med pogovorom mi kot nalašč pade mikrofon na tla in hitro preveriva sogovornikove kompetence :)  - Ali je praktična kompetenca dovolj?  - Kako je s sodelovanjem med fakultetami? - Koliko je matematike na samem študiju?  - Kakšna je kvaliteta študija strojništva v primerjavi s tujino? V zadnjem času Damir Grguraš pri svojih študentih opaža padec koncentracije in pozornosti. Kaj je razlog za to in kako se s tem pojavom sooča? Z dodatnimi vprašanji se lahko kadarkoli obrnete nanj ali na osebje Fakultete za strojništvo.

Dr. Janez Demšar spregovori o svoji poklicni poti, ki je vodila od fizike in se zasidrala v računalniškem svetu. Predava na Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. V pogovoru mi razloži kakšen je računalniški svet, kaj je to programiranje, me izziva v razmišljanju ter odgovarja na dileme, ki jih imam o umetni inteligenci. Drzniva si pogledati v prihodnost. Sprašujeva se kakšni bodo poklici prihodnosti. Ob urejanju posnetka sta starejše dva otroka (11 in 10 let) ostala vkopana na sedežni in z zanimanjem prisluhnila nalogam, ki jih sogovornik poda poslušalcem.  Toplo priporočam vsem, ki vas zanima umetna inteligenca, naravoslovje, sistematično delo, matematika in računalništvo ....

Tina Zager, osebna trenerka z več kot 10 letnimi izkušnjami iz področja fitnesa, skupinskih vodenih vadb in pilatesa. Svoje znanje in izkušnje je skozi leta pridobivala tako doma kot tudi v tujini. V svoji trenerski karieri je uspela uresničiti tudi skrito željo iz otroštva - prepotovati svet in opravljati svoje poslanstvo t.j. delo z ljudmi. To ji je uspelo, ko se je odločila za delo trenerja na križarki, ki je obplula cel Svet. Svoje znanje je podprla s Steiner Business and Fitness Academy v Angliji, kjer se je imela čast učiti od svetovno znanih trenerjev kot je Stella Nash (trenerka yoge in pilatesa svetovne dive Madonne). Kot trenerka deluje v dveh centrih v Ljubljani, svoje delo opravlja tudi na domu, če je to potrebno (poškodbe, rehabilitacije). Svoje znanje je nadgradila tudi z licenco za vadbo pred in po porodu pri Sekciji fizioterapevtov za zdravje žensk. Številnim strankam je pomagala do želenih rezultatov tako fizično kot osebnostno. Je motivator, pozitivna oseba, optimist in predana svojem delu. Vse kar dela, dela srčno. Njeno podjetje ima ime Vita Pura kar pomeni čisto življenje.

Martina Burger - sopranistka in magistra petja, vokalna pedagoginja je sprva študirala gradbeništvo, tik pred koncem pa je ugotovila, da ji petje ni le hobi. Prve ure solopetja je opravila pri Saški Kolarič, potem je hodila k Tatjani Vasle in nato k Vlatki Oršanič, kateri je sledila še na zagrebško Akademijo za glasbo in tam tudi magistrirala. Osvojila je več nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in na Hrvaškem. Martino Burger krasita odlična vokalna tehnika in izjemna čista sopranska linija. V pogovoru se Martina predstavi v vseh svojih vlogah. Poslušalca zagotovo ne bo pustila hladnega. Iskreno spregovori o izkustvu odra ter o nujnem obvladanju vokalne tehnike in čustvih in nenazadnje o prezenci na odru.  Ko spregovori o svoji poti v vlogi vokalne pedagoginje ne pozabi omeniti izkušnje z vrhunsko moško vokalno zasedbo VAL (Vokalna akademija Ljubljana), ki je bila odskočna deska za nadaljnje projektno delo z mladimi pevci. Ko spregovori o vrtčevskih otrocih, jo težko ustaviš. Strast in žar kar vreta iz njenih besed. Pa o knjigi, ki še čaka ter o tem kako korona čas na nek način mnoge pušča v negotovosti. Sama se  je znašla tako, da se je spoprijateljila z računalnikom. Čisto ob koncu pogovora zaupa najbolj stresno izkušnjo na odru, ko je ob 10.00 dopoldne prejela telefonski klic tujega dirigenta. Kaj jo je prosil, izveste čisto ob zaključku najinega pogovora. vir audio posnetka: https://www.youtube.com/watch?v=3SOHRDuPjSE

Maša Ogrin, mag. arhitekture ter asistentka na Fakulteti za arhitekturo. Študij arhitekture ji pomeni reševanje izgubljenih potencialov prostora. Sodelovala je z različnimi društvi, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko, ljubši medštudijski izkušnji sta izkušnja sodelovanja s kolektivom Prostorož in sodelovanja s kolektivom Rompom. Maša se je udeleževala mednarodnih delavnic v sklopu EASE in sodelovala z gostujočimi profesorji, kjer jo je najbolj zaznamovala arhitekturna misel Finca Juhanija Pallasme.   Ples, gledališče, literatura in poezija, so bili vedno del njenega vsakdana.  Pod dvojnim mentorstvom domačega profesorja in profesorice krajinske arhitekture iz Münchenske fakultete je pripravila diplomsko delo o katerem več pove v najinem pogovoru.  Maša pove tudi o začetkih njene poklicne poti, kdo jo je vzpodbudil, motiviral in zaznal njeno strast do inženirskega poklica. Našteje pomembne karakteristike dobrih arhitektov, spodbudi dijake, da se ne ustrašijo kritike in frustracije, ki so del tega poklica.

Pogovarjala sem se s Katarino Možina, dipl. soc. delavko, sistemsko psihoterapevtko, supervizorko, predavateljico na SFU. Vmes sva pozabili povedati, da je Katarina tik pred zaključkom doktorskega študija. Raziskuje  področje medgeneracijske travme. Njena pot do tam, kjer je danes, je zanimiva in pestra. V pogovoru je odprta in avtentična. Posnetek ni rezan ali kakorkoli olepšan. Je tak, človeški :) V pogovoru se dotakneva veliko tem ter odgovoriva na vprašanja kot so:  Kdo je lahko psihoterapevt? Kako skrbeti za psihohigieno? Katere so najpomembnejše karakteristike psihoterapevta?  Ali res velja, da več kot delamo na sebi, da se slabše počutimo?  V pogovoru je razloženih  nekaj najpogostejših terminov, ki jih dijaki pogosto menjajo: klinični psiholog, psihiater, psihoterapevt ... pa transfer, kontratransfer, propedevtika itd.

Zakaj je pravo dobra izbira? Katere korake je potrebno prehoditi, da postaneš sodnik? Je to končna postaja ali je mogoče napredovati? So mogoče kakšni negativni apsekti pravniškega poklica? Kakšna je plača? Zakaj je rimsko pravo tak strah in trepet študentov? Odgovore na vaša vprašanja nam je posredovala Ana Jereb. Pri pogovoru je sodelovala dijakinja Jerica Kocjančič.