PODKAST ŽELIMLJE

Projekt Inženirke in inženirji bomo! že 10. leto promovira inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost med dijaki slovenskih gimnazij in srednjih šol. Mlade želijo spodbuditi k razmisleku: v čem sem dober, kaj me veseli in kaj okolje potrebuje. Ustvarili so tudi orodje, aplikacijo KAMbi, ki mladim olajša odločanje o nadaljnji študijski in poklicni poti ter jih obenem seznani z inženirskimi smermi, ki jih še ne poznajo. Obogatili so jo tudi z zgodbami inženirjev iz njihov delovnih okolij. Aplikacijo lahko preizkusiš na spletni strani. Tokratni gostje so: Matej Malenšek, inženir elektrotehnike in strojništva, sodelavec za razvoj energetskih storitev v podjetju Gen-i, Tadej Demšar, inženir elektrotehnike, razvijalec rešitev na področju obnovljivih virov energije v Petrolu, Špela Jug, farmacevtka, procesna tehnologinja v podjetju Lek, nominiranka za Inženirko leta 2021.

01 15 Medicinska sestra mag.Klaudia Urbančič, prof. zdr. vzg., psihoterapevtka Izkušnje s področja bolnih in prezgodaj rojenih otrok in staršev je pridobivala v enoti intenzivne nege in terapije v Porodnišnici v Ljubljani ter na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Med negovanjem otrok in poučevanjem študentov zdravstvene nege in babištva je razvijala načine poučevanja o atravmatski skrbi, skrbi za razvoj in v družino usmerjenem pristopu. Med učnimi strategijami je spodbujala kritično razmišljanje, intuicijo, negovanje temelječe na dokazljivosti in učinkovito sporazumevanje med osebjem in otroki ter materami. Raziskovalno delo je usmerjala na zdravstveno-vzgojno delo in svetovanje staršem prezgodaj rojenih otrok ter na odnos med študenti in mentorji v kliničnem okolju. Po smernicah Evropske unije in skladno z bolonjsko prenovo na univerzah je pripravila in izvajala študijske predmete Skrb za otroke, matere in družine, Delo s starši, Spremljanje otrok med preiskavami, Celostna skrb za svojce. Usmerjala se je na postopke, da otrok ne bi zajokalin na oblike tolažbe otrok in staršev. Eden od vzporednih učnih ciljev je bil navdušiti študente

V današnjem podkastu gostim doktorja znanosti s področja farmacevtske tehnologije (program biomedicina), Miha Vrbinca, ki je od leta 2009 zaposlen kot vodja skupine v Farmacevtskem razvoju na oddelku Razvoj in raziskave znotraj podjetja Krka. Moj sogovornik se ukvarja z razvojem novih izdelkov, prenosom tehnologije od laboratorijskega merila do industrijskega merila, s proizvodnjo novih izdelkov s pogodbeniki, pripravo tehnološkega dela registracijske dokumentacije, pripravo mednarodnih patentnih prijav in s sistemskimi rešitvami za pripravo registracijske dokumentacije itd. V pogovoru se posvetiva naslednjim področjem:  - Kako je prišlo do odločitve za študij farmacije, - posebnosti študija farmacije, - možnosti zaposlitve,  - razlike med študijem farmacije, kemije, biokemije in biotehnologije,  - razlike med generično in inovatorsko farmacevtsko industrijo,  - o plači, uporabi cepiv in pričakovanih veščinah za zaposlitev. Za več vprašanj, vam je dr. Miha Vrbinc na voljo na spodnjem e-naslovu: miha.vrbinc@gmail.com

Polono Zabret je pot iz Gimnazije Želimlje vodila naprej na babištvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.  V absolventskem stažu je za 3 mesece in pol preko Erasmus izmenjave odpotovala v Estonijo.  Po izmenjavi se je študentsko zaposlila v porodnišnici na Jesenicah in kasneje hkrati tudi v zasebni ginekološki ambulanti v Ljubljani.  Z letošnjim šolskim letom se je vpisala na študijski program Zakonske in družinsko terapije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ob vseh študijskih obveznostih še vedno opravlja oba študentska dela.

Dr. Andrej Košir je redni profesor na Katedri za informacijske in komunikacijske tehnologije. Njegovo raziskovalno delo obsega uporabniško modeliranje in personalizacijo (modeli uporabnikov, priporočilni sistemi, zajem podatkov o uporabnikih), socialno inteligentne komunikacijske aplikacije(osebnost in čustva umetnih sistemov), uporabniške vmesnike (načrtovanje metod strojnega učenja za modeliranje uporabnikov, statistične analize), procesiranje socialnih signalov v telekomunikacijah, optimizacijo (kombinatorična optimizacija, genetski algoritem in ohlajanje), operacijske raziskave v telekomunikacijah (optimizacija gradnikov TK sistemov), procesiranje signalov (statistično modeliranje signalov), procesiranje slik in videa (razpoznava objektov digitalne slike in videa in načrtovanje poskusov. Povezava do TEDx govora: https://www.youtube.com/watch?v=YtmAcupMYK8 Uredniško delo: - sourednik Special issue of Interaction Design and Architecture(s) Journal (IxD&A) - sourednik mednarodne monografije z naslovom Emotions and personality in personalized systems založbe Springer. - član več uredniških odborov mednarodnih konferenc

Lidija Bavec Flotta poučuje že 32 let. Od leta 2006 je profesorica španščine na Gimnaziji Želimlje. Poučevati je začela med študijem na študentski organizaciji ŠOLT, kjer je poučevala francoščino in španščino, kasneje tudi na drugih jezikovnih šolah (Glotta Nova, Center za tuje jezike kot vodja oddelka za francoski in španski jezik …). V času študija je delala tudi kot turistična vodička po Italiji, Franciji in Španiji za različne potovalne agencije (Palma, Relax, Kompas). Pisala je članke o kulturi za različne časopise (Slovenec, Delo…), delala kot prevajalka in tolmačka za različna podjetja oz. prevajalske agencije, pisala literarne radijske oddaje (Literarni večer, Sodobni literarni portret in Kulturni globus) o španski in latinoameriški književnosti za program Ars na Radiu Slovenija. Lidija Bavec Flotta je na svoji poklicni poti poučevala vse starostne skupine z vmesno prekinitvijo dveh let, ko je delala jezikovnem oddelku Francoskega veleposlaništva in zaradi konkurenčne klavzule ni smela poučevati. 1 leto španščino kot izbirno vsebino v osnovni šoli 3 leta jezikovne tečaje za študente 17 let jezikovno izobraževanje za odrasle 15 let poučevanje dijakov 10 let upokojence oz. ljudi v tretjem življenskem obdobju V podkastu nam prof. Bavec Flotta predstavi svojo izobraževalno pot, vlogo njenih staršev pri odločitvi, zanimive prigode in spodbude različnih ljudi na njeni življenjski poti. Spregovori tudi o težavnosti poklica, izzivih s katerimi se sooča, kako gleda na znanje jezikov ter nam odgovori zakaj poučuje. Njena pripoved je lahko navdih za mnoge dijake, ki jih zanima poklic učitelja.

Dr. Janez Stare je dekan in redni profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Njegova področja raziskovanja in predmeti, ki jih predava, so povezani z vodenjem ljudi, ravnanjem z ljudmi, kompetencami, etiko in organiziranjem upravnega poslovanja. Doktorski študij je zaključil na Univerzi v Ljubljani na temo povezanosti vodstvenega potenciala z uspešnostjo vodenja, magistrski študij pa na kadrovsko-izobraževalnem področju na Univerzi v Mariboru. Svoje znanje je dopolnjeval tudi v tujini, med drugim v Speyerju v Nemčiji, Liverpoolu v Angliji in Glasgowu na Škotskem. Znanstveno raziskovalne izkušnje je pridobival z vodenjem ali s sodelovanjem v več domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, praktične pa s prenosom znanja v prakso javnega in zasebnega sektorja in z večletnim opravljanjem odgovornih funkcij, med njimi tudi predsednika Uradniškega sveta in dekana Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Zanimata ga športom in gledališče s katerima se je ljubiteljsko veliko ukvarjal v mlajših letih. Ceni radoživost, zavzetost in pošten odnos.

Ana Medja je bivša dijaknji Gimnazije Želimlje, ki zaključuje študij logopedije. Njena odločitev za študijski program logopedije je bila nenadna, a kot kaže, prava. Spregovori o sprejemnem izpitu, interdisciplinarnosti študijskega programa, razbije mit o motoričnih vajah, ki jih logopedi predpisujejo svojim uporabnikom. Logopedija je veliko več kot le to. Par izsekov iz pogovora: "Govorno-jezikovne motnje so lahko v porastu tudi zaradi prekomerne uporabe sodobnih elektronski naprav." "Starši naj svojih otrok ne popravljajo prepogosto." "Je prav, da vas je strah. Pred vami je pot, ko se boste lahko iskali in se boste našli. Ko boste lahko poskušali stvari in poskušajte stvari: pojdite potovati, naučite se kuhati … Naj študij ne bo edina reč. Še čisto vsak, ki je dal čez študij, je rekel, da če jim je kaj žal, je to, da niso izkoristili vsega. Študij je pomemben vendar je šele začetek poti, ki vas pripelje do poklica."

Lina Drenik in Klara Paulič sta bivši dijakinji GImnazije Želimlje, ki ste se pred dobrimi štirimi leti odločili za študij razrednega pouka. Odgovarjata na vprašanja, ki jima jih zastavlja dijakinja 3. letnika, Tinkara Žukovec.  Če boste pozorno prisluhnili, boste dobili mnogo  odgovorov na vprašanja, ki si jih zastavljajo mladi preden sprejmejo končno odličitev. Lina pogovor zaključi z mislijio: "Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite.” (1 Tes 5, 21).

Marina Ristić, socialna pedagoginja z mnogo delovnih izkušenj: od Unicefa, prostovoljnega dela, prakse v sirotišnici, delu v VIZ Višnja Gora, vzgojiteljica v Dijaškem domu Bežigrad. Svoje socialno pedagoško znanje  izpopolnjuje iz dneva v dan: supervizija in teorija izbire sta ji blizu. Zdi se kot da venomer išče nove in nove metode za delo z mladimi, ki jih prepozna kot starostno skupino s katero se najbolje ujame. Sicer pa je zelo dejavna v aktivih vzgojiteljev v dijaških domovih, organizira mednarodne konference socialnih pedagogov, je asistentka pri predmetu Osnove supervizije na Pedagoški fakulteti. Zase pravi, da jo zanima horizontala, ne  vertikala, da rada "šiva" in povezuje ljudi. Svojega dela ne opravlja zaradi denarja, temveč zaradi smisla, ki ga s svojim delovanjem daje mnogim in s tem dela lepši in svetlejši svet. V podkastu lahko prisluhnete katere so tiste vrline in kompetence socialnega pedagoga, ki ga ločujejo od njemu podobnih profilov: specialnih pedagogov, psihologov, socialnih delavcev ...  Opomba: Se opravičujem za slab zvok. Se zahvaljujem Jakobu Čuku, ki ga je poskusil izboljšati do te mere, da je malo bolj poslušljiv. 

Dr. Damir Grguraš odgovori na vprašanje kdo in kaj je strojnik. Razgovori se o študiju strojništva, o smereh in področjih, ki so na voljo bodočim študentom. Med pogovorom mi kot nalašč pade mikrofon na tla in hitro preveriva sogovornikove kompetence :)  - Ali je praktična kompetenca dovolj?  - Kako je s sodelovanjem med fakultetami? - Koliko je matematike na samem študiju?  - Kakšna je kvaliteta študija strojništva v primerjavi s tujino? V zadnjem času Damir Grguraš pri svojih študentih opaža padec koncentracije in pozornosti. Kaj je razlog za to in kako se s tem pojavom sooča? Z dodatnimi vprašanji se lahko kadarkoli obrnete nanj ali na osebje Fakultete za strojništvo.

Dr. Janez Demšar spregovori o svoji poklicni poti, ki je vodila od fizike in se zasidrala v računalniškem svetu. Predava na Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. V pogovoru mi razloži kakšen je računalniški svet, kaj je to programiranje, me izziva v razmišljanju ter odgovarja na dileme, ki jih imam o umetni inteligenci. Drzniva si pogledati v prihodnost. Sprašujeva se kakšni bodo poklici prihodnosti. Ob urejanju posnetka sta starejše dva otroka (11 in 10 let) ostala vkopana na sedežni in z zanimanjem prisluhnila nalogam, ki jih sogovornik poda poslušalcem.  Toplo priporočam vsem, ki vas zanima umetna inteligenca, naravoslovje, sistematično delo, matematika in računalništvo ....

Tina Zager, osebna trenerka z več kot 10 letnimi izkušnjami iz področja fitnesa, skupinskih vodenih vadb in pilatesa. Svoje znanje in izkušnje je skozi leta pridobivala tako doma kot tudi v tujini. V svoji trenerski karieri je uspela uresničiti tudi skrito željo iz otroštva - prepotovati svet in opravljati svoje poslanstvo t.j. delo z ljudmi. To ji je uspelo, ko se je odločila za delo trenerja na križarki, ki je obplula cel Svet. Svoje znanje je podprla s Steiner Business and Fitness Academy v Angliji, kjer se je imela čast učiti od svetovno znanih trenerjev kot je Stella Nash (trenerka yoge in pilatesa svetovne dive Madonne). Kot trenerka deluje v dveh centrih v Ljubljani, svoje delo opravlja tudi na domu, če je to potrebno (poškodbe, rehabilitacije). Svoje znanje je nadgradila tudi z licenco za vadbo pred in po porodu pri Sekciji fizioterapevtov za zdravje žensk. Številnim strankam je pomagala do želenih rezultatov tako fizično kot osebnostno. Je motivator, pozitivna oseba, optimist in predana svojem delu. Vse kar dela, dela srčno. Njeno podjetje ima ime Vita Pura kar pomeni čisto življenje.

Martina Burger - sopranistka in magistra petja, vokalna pedagoginja je sprva študirala gradbeništvo, tik pred koncem pa je ugotovila, da ji petje ni le hobi. Prve ure solopetja je opravila pri Saški Kolarič, potem je hodila k Tatjani Vasle in nato k Vlatki Oršanič, kateri je sledila še na zagrebško Akademijo za glasbo in tam tudi magistrirala. Osvojila je več nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in na Hrvaškem. Martino Burger krasita odlična vokalna tehnika in izjemna čista sopranska linija. V pogovoru se Martina predstavi v vseh svojih vlogah. Poslušalca zagotovo ne bo pustila hladnega. Iskreno spregovori o izkustvu odra ter o nujnem obvladanju vokalne tehnike in čustvih in nenazadnje o prezenci na odru.  Ko spregovori o svoji poti v vlogi vokalne pedagoginje ne pozabi omeniti izkušnje z vrhunsko moško vokalno zasedbo VAL (Vokalna akademija Ljubljana), ki je bila odskočna deska za nadaljnje projektno delo z mladimi pevci. Ko spregovori o vrtčevskih otrocih, jo težko ustaviš. Strast in žar kar vreta iz njenih besed. Pa o knjigi, ki še čaka ter o tem kako korona čas na nek način mnoge pušča v negotovosti. Sama se  je znašla tako, da se je spoprijateljila z računalnikom. Čisto ob koncu pogovora zaupa najbolj stresno izkušnjo na odru, ko je ob 10.00 dopoldne prejela telefonski klic tujega dirigenta. Kaj jo je prosil, izveste čisto ob zaključku najinega pogovora. vir audio posnetka: https://www.youtube.com/watch?v=3SOHRDuPjSE

Maša Ogrin, mag. arhitekture ter asistentka na Fakulteti za arhitekturo. Študij arhitekture ji pomeni reševanje izgubljenih potencialov prostora. Sodelovala je z različnimi društvi, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko, ljubši medštudijski izkušnji sta izkušnja sodelovanja s kolektivom Prostorož in sodelovanja s kolektivom Rompom. Maša se je udeleževala mednarodnih delavnic v sklopu EASE in sodelovala z gostujočimi profesorji, kjer jo je najbolj zaznamovala arhitekturna misel Finca Juhanija Pallasme.   Ples, gledališče, literatura in poezija, so bili vedno del njenega vsakdana.  Pod dvojnim mentorstvom domačega profesorja in profesorice krajinske arhitekture iz Münchenske fakultete je pripravila diplomsko delo o katerem več pove v najinem pogovoru.  Maša pove tudi o začetkih njene poklicne poti, kdo jo je vzpodbudil, motiviral in zaznal njeno strast do inženirskega poklica. Našteje pomembne karakteristike dobrih arhitektov, spodbudi dijake, da se ne ustrašijo kritike in frustracije, ki so del tega poklica.

Pogovarjala sem se s Katarino Možina, dipl. soc. delavko, sistemsko psihoterapevtko, supervizorko, predavateljico na SFU. Vmes sva pozabili povedati, da je Katarina tik pred zaključkom doktorskega študija. Raziskuje  področje medgeneracijske travme. Njena pot do tam, kjer je danes, je zanimiva in pestra. V pogovoru je odprta in avtentična. Posnetek ni rezan ali kakorkoli olepšan. Je tak, človeški :) V pogovoru se dotakneva veliko tem ter odgovoriva na vprašanja kot so:  Kdo je lahko psihoterapevt? Kako skrbeti za psihohigieno? Katere so najpomembnejše karakteristike psihoterapevta?  Ali res velja, da več kot delamo na sebi, da se slabše počutimo?  V pogovoru je razloženih  nekaj najpogostejših terminov, ki jih dijaki pogosto menjajo: klinični psiholog, psihiater, psihoterapevt ... pa transfer, kontratransfer, propedevtika itd.

Zakaj je pravo dobra izbira? Katere korake je potrebno prehoditi, da postaneš sodnik? Je to končna postaja ali je mogoče napredovati? So mogoče kakšni negativni apsekti pravniškega poklica? Kakšna je plača? Zakaj je rimsko pravo tak strah in trepet študentov? Odgovore na vaša vprašanja nam je posredovala Ana Jereb. Pri pogovoru je sodelovala dijakinja Jerica Kocjančič.