Trubarjeva hisa literature

25. november 2020, Trubarjeva hiša   literature

O knjigi so spregovorile: Katja   Čičigoj, dr. Tanja Rener in Klara Otorepec.

Dialektika   spola: zagovor feministične revolucije velja za klasično feministično delo,   ki naslavlja tako privilegije, kot tudi materialno osnovo spolnega, rasnega   in razrednega zatiranja. Shulamith Firestone – feministična aktivistka,   teoretičarka, pisateljica in slikarka – v svojem delu obravnava in sooča   različne avtorice in avtorje, vključno s Simone de Beauvoir, Karlom Marxom in   Sigmundom Freudom, z ameriškim feminističnim gibanjem, z rasizmom in civilnim   gibanjem ter s spolno zaznamovano kulturo in umetnostjo. Njeno delo je   »traktat o podrejanju žensk, zgodovini feminističnega gibanja v ZDA in   potrebi po feministični revoluciji, ki bi radikalno spremenila vse družbene   vezi«. V njem naslavlja razmerja med biološko reprodukcijo in podrejanjem   žensk, podrejanjem otrok, ter rasna in razredna razmerja moči. Medtem ko   podrejanje žensk po Firestone izhaja iz njihove reproduktivne vloge v   družini, pa imajo tehnološke inovacije ob koreniti reorganizaciji družbe   potencial, da prelomijo s patriarhalnimi družbenimi razmerji. Dogodek je organiziralo Slovensko   sociološko društvo.

25. februar 2020, Trubarjeva hiša literature

O knjigi so spregovorile_i: dr. Ana Ješe, dr. Marinko Banjac, dr. Tjaša Učakar, dr. Roman Kuhar in dr. Anja Zalta. Pogovor je vodila dr. Nadja Furlan Štante.

Monografija se ukvarja z identitetami v slovenskem prostoru v času aktualnih prelomov in turbulenc. Prvi del monografije naslavlja večinske identitete; najprej evropsko identiteto v času vzpona nacionalizmov, in nato še slovensko nacionalno identiteto v kontekstu gospodarske krize in novih populističnih politik v Evropi in širše. V drugem delu se avtorice in avtorji ukvarjajo z manjšinskimi identitetami – od verskih in etničnih do spolnih in seksualnih –, ki jih postavljajo v časovni razpon od vstopa Slovenije v EU do časa gospodarske krize, vzpona populizmov in neokonservativnih politik. V tretjem razdelku so manjšinske identitete postavljene v kontekst kulture, ki je ena od pomembnih elementov izgradnje in ohranjanja identitet. Delo tako naslavlja pomembna vprašanja o kolektivnih nacionalnih in transnacionalnih ter manjšinskih identitetah v času trenj med procesi globalizacije, deglobalizacije in retradicionalizacije, skozi katere se družbeno izključevanje manjšinskih identitet utemeljuje ravno v »ponovno obujenih nacionalističnih diskurzih o etničnih koncepcijah nacionalnih identitet«. Dogodek je organiziralo Slovensko sociološko društvo.

18. december 2020, Trubarjeva hiša literature

O knjigi so spregovorili dr. Primož Medved, dr. Marjan Hočevar in dr. Dušan Plut. Pogovor je vodil Klemen Ploštajner. V knjigi avtor obravnava trajnostne soseske, ki predstavljajo eksperiment, ki naj bi ponudil odgovor na nevzdržnost trenutnega stanja okolja (družbenega in naravnega). V celotni vzhodni Evropi (vključno s Slovenijo) ni bila implementirana niti ena trajnostna soseska ali trajnostno mesto. Trajnostni razvoj in še posebej trajnostni urbanizem pa ne sme biti »privilegij« oz. domena le razvitejših držav Zahoda. Najbolj problematično v Sloveniji je mogoče prav pomanjkanje javne razprave o snovanju mest prihodnosti, ki ne smejo biti nič drugega kot trajnostna, če bomo želeli ljudje dolgoročno obstati na Zemlji. Glavni cilj monografije je tako podrobno predstaviti koncept trajnostne soseske slovenski javnosti in na sedmih konkretnih, »živih« primerih ponazoriti vse dobrobiti, ki jih prinašajo trajnostne soseske z energetskega, s prometnega, z ekonomskega, z naravovarstvenega in predvsem z družbenega vidika. S celovito interdisciplinarno analizo najbolj reprezentativnih primerov evropskih trajnostnih sosesk – Western Harbour (Malmö), Hammarby Sjöstad (Stockholm), Vauban in Rieselfeld (Freiburg), Kronsberg (Hannover), EVA Lanxmeer (Culemborg) ter GWL Terrein (Amsterdam) – ponuja monografija vsestranski nabor inovativnih trajnostnih urbanih rešitev in omogoča vpogled v način oz. dinamiko vsakdanjega življenja v sodobnih trajnostnih soseskah. Dogodek organizira Slovensko sociološko društvo.

22. januar 2020, Trubarjeva hiša literature

O knjigi so spregovorile dr. Vesna Leskošek, dr. Katja Filipčič in dr. Nina Mešl. Pogovor je vodila dr. Veronika Tašner.

Nasilje nad otroki je aktualna družbena tema, ki je zadnja desetletja vedno bolj v ospredju zanimanja javnosti, strokovnjakinj_ov, raziskovalk_cev, medijev in politike. Različne oblike nasilja oziroma zanemarjanja otrok lahko strokovne_i delavke_ci odkrijejo v različnih kontekstih, v katerih prihajajo v stik z otroki – od šolskih, socialno varstvenih, zdravstvenih do policijskih in drugih. Zato je zelo pomembno, da so odrasli, ki poklicno prihajajo v stik  z otroki, ustrezno usposobljeni za sodelovanje z otrokom in družino, ki ima izkušnjo nasilja. Otroci namreč pogosto o nasilju in zanemarjanju, ki se jim dogaja, nočejo ali ne znajo spregovoriti, odrasli pa so jih dolžni zaščititi, pri tem pa morajo upoštevati tako otrokove potrebe kot predpisane postopke, to pa se lahko v praksi zaščite otrok lahko pokaže kot zelo zahtevno. Monografija obravnava te kompleksnosti interdisciplinarno s poudarkom na medsektorskem sodelovanju.

Avtorice monografije so strokovnjakinje s področja socialnega dela, prava, sociologije, pedagogike in kriminalistike. Dogodek je organiziralo Slovensko sociološko društvo.

Poezija & Turizem. ... Dve skrajni točki prostora, katerega koordinate zarisuje ekonomska logika, ali pa, če hočete na drugi strani, logika pesniškega ustvarjanja. Kaj pa, če je ta razdalja med poezijo in turizmom le navidezna? O teh in drugih navideznostih so se, na otvoritvenem večeru Festivala Pranger, pogovarjali: Polonca Blažič, Glorjana Veber, Janja Spevan in Goran Potočnik Černe. 

Poezija & Turizem. ... Dve skrajni točki prostora, katerega koordinate zarisuje ekonomska logika, ali pa, če hočete na drugi strani, logika pesniškega ustvarjanja. V kakšnem smislu. V politično-ekonomskem pogledu v ne tako oddaljeno prihodnost se turizem pojavlja v tako rekoč vseh strategijah razvoja: lokalnih, regionalnih, (nad)nacionalnih. Turizem je to, na kar, vsaj teoretično, vsi stavimo: je panoga, ki beleži skokovito rast, pojavljajo se nove in nove dejavnosti in z njimi možnosti, je dokaj čist (sploh ekoturizem), odpira nova delovna mesta. Kaj pa poezija? Hja, poezija pa se vedno bolj umika ali je umaknjena na rob, je nekaj, kar absolutno ne doprinaša k BDP-ju, nekaj, v kar se absolutno ne splača finančno, sponzorsko ali donatorsko vlagati, nekaj, kar je pasé in obstaja le še med in za obstrance in obstranke, nekaj, kar samo požira davkoplačevalski denar.